V prvem tednu maja (4.-7. maj 2026) je v Munchnu potekal največji sejem okoljskih tehnologij na svetu. Gre za sejem IFAT, ki letos praznuje že 60 letnico, in na katerega pridejo tako najvišji gosti iz EU kot je Jessika Roswall, EU komisarka za okolje, vode in krožno gospodarstvo, bavarski in nemški ministra za okolje kot tudi predstavljalci iz celega sveta. Več kot 3300 jih predstavi v živo svoje proizvode in tehnologije na prostoru, velikem čez 300 tisoč m2 (kar je okoli 42 nogometnih igrišč oz. ena hala od 18 je tako velika kot celotno Gospodarsko razstavišče v Ljubljani). Prvič sem se sejma udeležila tudi direktorica Klimalaba, Barbara Simonič.
Prostor in razstavljene tehnologije so res impozantne. Govorila sem z ljudmi iz Latvije, Kitajske in bila presenečena nad številom razstavljalcev iz Azije – tudi npr. Tajske. Med obiskovalci je bilo veliko Slovencev, ljudi iz Zahodnega Balkana in presenetljivo veliko žensk glede na tehnični fokus sejma. Tudi med razstavljalci je bilo kar nekaj slovenskih podjetij, ki imajo odlične proizvode ali pa ponujajo tehnologije najbolj naprednih tujih podjetij. Napredek v tehnologijah je neverjeten:
- kvaliteta orodij dosega zavidljiv nivo pri mnogih proizvajalcih za razliko od malega števila v preteklosti, kar otežuje izbor med konkurenco za javne naročnike,
- nove tehnologije so požele veliko zanimanja – npr. predstavitev novih načinov za odstranjevanje t. i. večnih kemikalij (PFAS) je bila močno obiskana, pa tudi med razstavljalci jih je mnogo predstavljalo prav te tehnologije, čeprav na ravni EU sploh še niso regulirane (raziskave pa kažejo npr. na njihovo razširjenost nad varnimi mejami v Evropskih najstnikih),
- veliko pozornosti je bilo namenjeno tudi prilagajanju podnebnim spremembam (kar nekaj političnih forumov je bilo organiziranih) in krožnemu gospodarstvu – v ospredju sejma je bila tema recikliranja tekstilij, predstavljeni so bili postopki npr. za pridobitev novih niti iz pridobljenih materialov.
Na sejmu pa se je izkazalo še nekaj – kolikor napredujemo kot družba v tehnološkem razvoju, toliko tudi žal nazadujemo na področju družbe. Regresija v družbi se je kazala skozi:
- opozarjanje podjetnikov na slabo situacijo v slovenskih javnih komunalnih podjetjih, kar je posledica dolgoletne vladavine avtokratov na vseh nivojih, državnem in lokalnem, ki povzroči da je strokovno znanje postavljeno na stranski tir, na položaje pa so postavljeni samo ljudje, ki brezpogojno izvršujejo navodila;
- slaba situacije v podjetjih, ki bi morala strokovno delovati ker predstavljajo temelj za delovanje družbe (brez pitne vode in odvajanja in čiščenja voda, ki gre v korak s povečanim onesnaževanjem kot družba nazadujemo) se kaže npr. skozi informacije o tem, da so zaposleni na večji komunali prišli v Munchen že v ponedeljek, pa prvič na sejem prišli šele v sredo, medtem ko je vodstva tam sploh ni,
- ter skozi besede lastnika večjega podjetja v Sloveniji, ki so identične republikancem v ZDA, kjer bogati podpirajo desne politike, ki ukinja pravice za ljudi, zmanjšuje davke za bogate in sprejema zakonodajo, ki omogoča nadaljnje bogatenje.
Na koncu pa še razkritje – v Munchen smo potovali z avtom, kar je pri porabi 6,2 litra dizla na 100 km zneslo 55 litrov ali ekvivalent CO2, ki ga eno drevo absorbira v desetih letih – tako bomo za ogljično izravnavo morali posaditi vsaj eno drevo!
