Podnebne rešitve se začnejo pri znanju – ga imamo?
Če se želimo z izzivi soočiti, jih moramo najprej prepoznati. Na področju podnebnih sprememb in predvsem na področju razvoja kompetenc za ukrepanje pa v Sloveniji zija velika vrzel v ponudbi izobraževanj odraslih.
V Sloveniji je na voljo več programov za izobraževanje odraslih s področja trajnosti, ki jih večinoma izvajajo zasebni ponudniki. Ti programi so namenjeni predvsem predstavnikom podjetij, ki so zavezana k poročanju po Direktivi EU 2022/2464 glede poročanja podjetij o trajnostnosti (t. i. ESG poročanje). Tržna raziskava iz marca 2025 je pokazala, da je bilo aktivnih šest ponudnikov:
- Zeleno omrežje,
- Forum Media,
- Slovenski inštitut za revizijo,
- IRDO,
- SIQ ter
- Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete UL.
Programi trajajo od ene ure do 65,5 ur (za pooblaščene revizorje). Cene za spletne tečaje se začnejo pri 40 EUR, pri daljših programih in sodelovanju tujih predavateljev pa dosežejo tudi do 500 EUR na dan (z DDV).
Izobraževanja s področja trajnosti izvajajo tudi nevladne organizacije (npr. Inštitut za zdravje in okolje je razvil lastne vsebine v okviru evropskega projekta), a jih ne tržijo; izvajajo jih na povabilo šol, knjižnic in drugih javnih institucij, če jim čas to dopušča (vir: intervju s predstavnikoma Focus, 27. 3. 2025).
Analiza je tako pokazala, da je večina izobraževanj na trgu usmerjena v ESG poročanje za podjetja, medtem ko so vsebine s področja podnebnih sprememb obravnavane v manjši meri.
Predavatelji na teh izobraževanjih razen ene tudi nimajo izkazanih izkušenj s področja podnebnih sprememb. Ponudba v letu 2025 je skromnejša kot leto prej, kar je posledica predlogov sprememb evropske zakonodaje.
Dva programa sta certificirana – eden nacionalno, drugi mednarodno (IQNET), vendar je pomen certificiranja na nereguliranem trgu vprašljiv.
Zanimivost
Univerza v Ljubljani je v okviru NOO razvila spletno izobraževanje s poudarkom na fizikalnih osnovah podnebnih sprememb (Podnebne spremembe). Razvijajo se tudi novi programi v okviru mikrodokazil.
Kljub temu pa primanjkuje izobraževanj, ki bi obravnavala podnebne spremembe tako z vidika podnebne nevtralnosti kot z vidika podnebne odpornosti in razvijala tudi kompetence za ukrepanje, skladno z Evropskim okvirom kompetenc za trajnostnost GreenComp.
Izobraževanje je pomembno, ker osebne izkušnje in pričanja posameznikov, ki se s tem področjem ukvarjajo, kažejo na izjemno nerazumevanje področja. Posebej zaskrbljujoče pri tem je, da mnogi odločevalci, posebej na lokalni ravni, ne ločijo blaženja od prilagajanja ter skladno s tem tudi ne usmerjajo lokalnega razvoja v nizkoogljično družbo in razvoj podnebne odpornosti. Zanimivo je tudi da učitelji glede na ankete poročajo o visoki stopnji poznavanja vsebin s področja trajnosti, pri čemer ta visoka samoocena nima vidnega prispevka v dejanskem stanju.
Raziskave Evrobarometra kažejo, da smo Slovenci deklarativno zavezani h ukrepanju na področju podnebnih sprememb, ko pa raziskava REUS sprašuje o pripravljenosti na zamenjavo sistemov ogrevanja, načina prevoza ter podatki npr. o nadpovprečni porabi mesa v Sloveniji, se pokaže da se deklarativne zaveze ne prevajajo v ukrepanje.
V tej potrebi razviti kakovostna izobraževanja za krepitev zelenih kompetenc s področja podnebnih sprememb v Sloveniji smo ponudili Mojstrski tečaj za podnebne rešitve. Poseben poudarek je na vseh štirih področjih kompetenc za trajnostnost evropskega okvira GreenComp:
- poosebljanje vrednot trajnostnosti;
- sprejemanje celovitosti v trajnostnosti;
- zamišljanje trajnostnih prihodnosti;
- delovanje za trajnostnost.
