Pregled skozi leto 2025 in pogled naprej v 2026

novoletna čestitka

Na valentinovo leta 2025 se je rodil Klimalab – podjetje za inovativno podnebno svetovanje in izobraževanje.

Začetek je spremljalo simbolno naključje: dodeljena nam je bila davčna številka s šestimi sedmicami. Sedmica je v mnogih kulturah »nesrečna« številka, a če lahko služi Dončiću kot simbolu talenta, vztrajnosti in uspeha, je lahko razumljena tudi kot dober znak.

Še posebej v času, ko se vedno pogosteje sporazumevamo s kodami in pomeni, ki niso vedno izrečeni neposredno, a vseeno oblikujejo pripadnost in smer.

Celotna davčna številka 77776771  sovpada z »besedo leta« po izboru dictionary.com – “6 -7”, kot besede oz. znaka brez določenega pomena, pa hkrati označevalca diskurza pripadnosti določeni skupini . Tako se premikamo v kodiran jezik, ki je včasih mnogo bolj poveden kot besede same.

Prvo leto: postavljanje temeljev v neugodnem času

Prvo leto Klimalaba ni bilo namenjeno hitrim zmagam. Bilo je leto postavljanja temeljev: nastajala je spletna stran, prve blog vsebine in prisotnost na družbenih omrežjih.

Hkrati je to leto sovpadlo z obdobjem, ko podnebno ukrepanje globalno ni imelo ugodnega vetra v hrbet. Okrepili so se pritiski industrije, dvomi v znanstvene podlage in vlaganja v dezinformacije. Mednarodne analize kažejo, da se je v zadnjem desetletju podnebno nasprotovanje profesionaliziralo, postalo bolj koordinirano in vse bolj vplivalo na politično odločanje, tudi v Evropi.

Sistematičen pregled integritete informacij o podnebni znanosti je na temelju sistematične analize najbolj vplivnih člankov (300) med leti 2015 in 2025 ugotovil, da vplivni akterji (med njimi korporacije, vlade in politične stranke) namenoma širijo netočne in zavajajoče zgodbe o podnebnih spremembah na različne načine, kar je povzročilo upad zaupanja javnosti, zmanjšanje koordinacije politik in politično nedelovanje

Pregled podnebnega nasprotovanja v Evropi pokaže, da je ta razširjen tudi v najbolj zelenih evropskih državah, saj nasprotovanje postaja vedno bolj koordiniran in mednarodni napor. Vseeno obstajajo pomembne razlike v nacionalnih kontekstih tudi znotraj podregij kontinenta. Evropska prizadevanja na področju podnebja, čeprav vodilna v svetu, so nezadostna, neenakomerna in se vedno bolj zaustavljajo, sploh ob potrebnem premiku iz postavljanja ambicioznih ciljev v njihovo izvedbo.

V letu 2025 se je okrepilo nasprotovanje ravno ob prvih znakih prehoda ciljev v izvedbo ter sprožilo val deregulacije. Razveljavljena je npr. zahteva glede vključitve podnebnih načrtov v CSDD, skrčil se je obseg zavezancev za poročanje v okviru direktive CSRD (tako da v Sloveniji ostaja le še 14 podjetij zavezanih k poročanju o ESG), sedaj se napoveduje celo ukinitev že sprejete prepovedi prodaje motorjev z notranjim izgorevanjem v EU po letu 2035, kar bo na dolgi rok le še oslabilo evropsko industrijo v primerjavi s kitajsko.  

Prehod od ambicioznih ciljev k njihovi dejanski izvedbi je sprožil odpor. In prav v tej fazi postane jasno, kako zahtevno je podnebno delo v praksi.

Ko projekti odpadejo, ostanejo izkušnje

Veliko časa, truda in sredstev je šlo v razvoj in promocijo Masterclassa, ki se na koncu ni izvedel. Pridružili smo se trem mednarodnim in slovenskim konzorcijem. Prvi se je ustavil zaradi tehnične napake partnerja, za drugega še čakamo odločitev, tretji pa je padel zaradi zapletov na strani razpisovalca.

To so izkušnje, ki jih v letnih poročilih pogosto skrčimo na eno opombo. V resnici pa pomenijo mesece dela, usklajevanj, dvomov, pričakovanj in učenja.

Zakaj leto vseeno šteje

Kljub vsemu leto ni bilo prazno. Prineslo je nova partnerstva, nova poznanstva, priložnosti za sodelovanje, nekaj pridobljenih sredstev in predvsem veliko znanja.

Postopoma se je izrisovalo, kaj Klimalab želi biti: prostor za premišljeno, celovito in strokovno obravnavo podnebnih izzivov, ki povezuje znanost, politiko, gospodarstvo in ljudi.

Na koncu šteje vztrajnost. Podnebno svetovanje ni vprašanje hitrih zmag, temveč dolgoročnega grajenja kredibilnosti, zaupanja in sposobnosti delovati tudi v času nasprotnih tokov.

Pogled naprej

Prvo leto nam ni dalo vseh odgovorov. Nam je pa dalo temelje.

Če iščete partnerja za razmislek, načrtovanje ali soočanje s podnebnimi izzivi, smo tukaj. In ostajamo.

več prispevkov

predstavitev in delavnica Turizem Ljubljana

Podnebne spremembe in turizem v Ljubljani: kako naprej?

V petek, 10. oktobra, je potekalo redno delovno srečanje sodelavcev Turizma Ljubljana v Arboretumu Volčji potok. Pri podjetju Klimalab so naročili predstavitev podnebnih sprememb, njihovih vplivov na Slovenijo in Ljubljano in možnih ukrepov prilagajanja in blaženja (tj. zniževanja emisij toplogrednih plinov), ter delavnico za zbiranje predlogov za dodatne ukrepe. Predstavitev in delavnico je vodila direktorica podjetja, Barbara Simonič, in v nadaljevanju so predstavljeni ključni poudarki.

Preberi več >
ESRS standardi

Javno posvetovanje glede poenostavitev standardov trajnostnega poročanja, poročanje MSP in vavčer SPS

Evropska komisija je objavila osnutke poenostavljenih evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS). Javno posvetovanje poteka do 29. septembra 2025. Standardi, zlasti tisti za podnebna razkritja (ESRS E1), prinašajo več kot 50-odstotno zmanjšanje obveznih zahtev, spremembe pri poročanju ciljev, emisij in podnebnih tveganj, a obstaja skrb, da bodo prevelike poenostavitve zmanjšale primerljivost podatkov. Pripravljen je tudi prostovoljni standard za mala in srednja podjetja (VSME), ki bo pomemben za podjetja v Sloveniji zlasti ob napovedanem vavčerju Slovenskega podjetniškega sklada v jeseni 2025.

Preberi več >
Scroll to Top