V petek, 10. oktobra 2025, je potekalo redno delovno srečanje sodelavcev Turizma Ljubljana v Arboretumu Volčji potok. Pri podjetju Klimalab so naročili predstavitev podnebnih sprememb, njihovih vplivov na Slovenijo in Ljubljano in možnih ukrepov prilagajanja in blaženja (tj. zniževanja emisij toplogrednih plinov), ter delavnico za zbiranje predlogov za dodatne ukrepe. Predstavitev in delavnico je vodila direktorica podjetja, Barbara Simonič, in v nadaljevanju so predstavljeni ključni poudarki.
V zadnjih dveh desetletjih se je število turističnih prenočitev v Mestni občini Ljubljani povečalo iz 194.715 (leta 2001) na kar 2.590.898 (leta 2024) – kar je več kot desetkratna rast. V letu 2025 naj bi število do konca leta preseglo 3 milijone!
Ta rast turističnega obiska predstavlja kup izzivov, o katerih je pred kratkim poročal tudi portal RTV SLO (v članku s povednim naslovom “Turisti, marš!”). Sodelavci Turizma Ljubljana so prav tako izpostavili neprimerno obnašanje, skrunjenje objektov in smetenje, ob tem pa med najbolj obremenjenimi meseci poleti tudi razkropljenost in velikost skupin, uporabo zvočnikov ter vdore v zasebna zemljišča. Kot primer slabe prakse so bile posebej izpostavljene križarke, ki ponujajo turistom enodnevne izlete v Ljubljano.
Po drugi strani pa je Ljubljana tudi spodbujala s promocijo in pridobivanjem mednarodnih nagrad rast obiskov, industrijo srečanj, prepoznavnost destinacije, ter šla s tokom, ki vidi turizem kot raziskovanje, širjenje obzorij in avanturizem.
Kot rešitve so bili identificirani naslednji ukrepi:
- Uvedba etičnega kodeksa za obiskovalce, ki bi poudaril spoštovanje mesta in meščanov ter hkrati uvedel sankcije in kazni za neupoštevanje etičnega kodeksa. Hkrati bi bila potrebna kampanja za spodbujanje pozitivne percepcije turizma ter ukrepi ozaveščanja obiskovalcev kot so ozaveščevalne table, oglaševalske kampanje na temo odgovornega obiska.
- Povečevanje obiska mesta izven obremenjenih mesecev – desezonalizacija (nadgradnja obstoječih dogodkov izven sezone) in decentralizacija (vlaganje v kulturne četrti in širše regijo). Poleg usmerjanja obiska izven centra mesta in najbolj obremenjenih poletnih mesecih, so predlagali tudi boljšo organiziranost vodenj, ter druge rešitve, da turisti koristijo LPP (označene poti in znamenitosti na ekranih na busih, ozaveščanje in informiranje hotelov in drugih partnerjev/deležnikov).
- Na koncu pa bi bila potrebna tudi regulacija kot je omejitev števila avtobusov oz. velikosti skupin na vodenjih, omejitev števila hotelskih sob. Hkrati s tem pa sprememba pristopa v oglaševanju, neudeležba na sejmih, borzah, delavnicah, sprememba miselnosti: od konstantne rasti k »manj je več«.
V povezavi s povečanim obiskom turistov je povezana tudi problematika prometa.
Prometni zamaški, slaba infrastruktura, tranzit tovora skozi center mesta, neučinkovita mreža javnega prometa (manj avtobusov LPP, počasni vlaki), neobstoječa kolesarska mreža, in druge težave kažejo na to, da je promet širša problematika, ki jo turizem samo še poslabšuje. Hkrati pa je to tudi posledica drugih dejavnikov – pomanjkanje nizkocenovnih namestite in nagrajevanje daljšega postanka, kar bi omogočalo, da turisti preživijo več dni v mestu.
Zato so bile tudi kot rešitve identificirane širše pobude:
- Več nizkocenovnih namestitev in nagrajevanje daljših nočitev.
- Investicije v javni prevoz, kolesarske povezave, eko takse za vstop v mesto.
- Javne osebnosti in odločevalci pa bi morali ponujati zgled za spremembo vrednot.
Že v predstavitvi pa je bilo izpostavljeno, da bi bilo smiselno naslavljati tudi promocijo – da ciljni trgi niso tisti, ki povzročajo največ emisij, ter da se po vsebini promocija osredotoči na kakovost počasnega potovanja. Ob tem pa bi se sodelavci Turizma Ljubljana lahko povezali s regijskim centrom mobilnosti, državo (DUJPP) ter ponudniki ter za največje generatorje prometa v turizmu tudi pripravili mobilnostne načrte (podprli destinacije z nekaj tisoč evri za izdelavo takih načrtov, nacionalne smernice so dostopne na spletni strani SPTM). Primer Volčjega potoka, ki z javnim prevozom sploh ni neposredno povezan, je že primer take destinacije, ki predstavlja velik generator prometa, pa bi z DUJPP morda lahko našli rešitev za povezavo z javnim prevozom.
Zanimivost
Ali ste vedeli, da največji del ogljičnega odtisa turizma predstavlja promet?
Največ emisij iz prometa nastane v poletnih mesecih. Največji emitorji pa so turisti iz najbolj oddaljenih krajev – ZDA, VB, Južna Koreja, Rusija, Avrstralija…
Naslednja kritična področja za zniževanje emisij v turizmu pa so aktivnosti, nastanitev in prehrana. Ta področja bi lahko spodbudili k boljšim praksam preko spodbujanja certificiranja, saj sta v Ljubljani npr. samo dve nastanitvi z znakom EU okoljske marjetice (EU Ecolabel), ki je najbolj prepoznaven znak okoljske odličnosti v EU. Tudi ponudnike trajnostnih produktov bi bilo smiselno spodbuditi k certificiranju, ter gostinske obrate, saj je v Ljubljani premalo ponudnikov trajnostnih aktivnosti in prehrane.
Udeleženci delavnice so sicer problematiko premalo certificiranih ponudnikov in počasen dvig odstotka certificiranih ponudnikov pripisali tudi preveliki ponudbi certifikatov, ter premajhni ozaveščenosti o prednostih certificiranja, saj ponudniki ne vidijo neposredne ekonomske koristi. Ob tem pa so izzivi še pomanjkanje in nestanovitnost (fluktuacija) strokovnega kadra in finančnih sredstev, dolgotrajni proces, ter pomanjkanje ustrezne zakonodaje, ki bi jih usmerila v certificiranje. Rešitve, ki so bile identificirane, so bile iz različnih področij:
- Finančne: nižje dajatve za ponudnike s trajnostnimi certifikati in nižja turistična taksa za goste, ki spijo v trajnostnih hotelih (potrebna je sprememba Zakona o spodbujanju razvoja turizma, da bi lahko občina prilagajala višino takse).
- Izobraževalne in ozaveščevalne: izobraževanje kadra, ozaveščevalne akcije potrošnikom glede pomena certifikatov.
Predstavitev pa se je dotaknila tudi ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam, pri čemer so sodelavci Turizma Ljubljana izpostavili, da se spremembe v tej smeri že dogajajo – razvoj celoletnega turizma, podaljševanje poletne sezone, prilagoditev produktov večji ozaveščenosti turistov in časa ogledov izven vročine, mesto pa tudi izdeluje oceno ranljivosti in tveganj. Kot nova ideja je bila izpostavljena označitev varnih točk – zatočišč pred vročino in drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, v javno dostopnih objektih. Zanimiv je primer nekaterih mestih v južni Evropi, ki ponujajo v času vročine brezplačen obisk ohlajenih muzejev. Hkrati s tem pa je treba povečevati ozaveščanje in informiranje, ter splošno upravljanje in povečevanje zelenih in modrih površin v mestih. V njihovo upravljanje pa je mogoče pritegniti tudi turiste, kot ponujanje trajnostnega turističnega produkta. Izpostavljene so bile dobre prakse v Sloveniji in tujini, ter spodbuda Ljubljani da se pridruži Glasgowski deklaraciji ter se s tem zaveže k celovitem podnebnem ukrepanju v turizmu!
Zanimivost
Ljubljana razvija tudi projekte ogljičnih izravnav, s katerimi bodo podjetjem ponudili izravnavo njihovega ogljičnega odtisa. Sodelavec Turizma Ljubljana je predstavil s kakšnimi izzivi se pri tem soočajo, saj tudi metode za certificiranje niso še bile razvite.
Več o razvoju projektov je zapisano na spletni strani Turizma Ljubljana.
