Medtem ko je s predlagano prenovo ETS Evropska komisija zmanjšala ambicijo na področju zniževanja emisij največjih onesnaževalcev, ki so vključeni v evropski sistem trgovanja z emisijami (Emission Trading Scheme, ETS), podaljšala rok za razogljičenje do leta 2050 in uvedla možnost rabe mednarodnih certifikatov ogljične izravnave za izpolnitev ciljev po letu 2035 (ob pogoju razpoložljivosti visoko kakovostnih projektov), je hkrati uvedla nekatere varovalke v predloge brezplačne dodelitve dovoljenj za izpuščanje emisij (industrija, ki bo tudi po letu 2038 še upravičena do brezplačnih kuponov, bo morala predstaviti načrt dekarbonizacije, in 20% brezplačnih kuponov bo prejela šele po izvedbi tega načrta), predvidela, da morajo države članice vsaj 50% prihodkov iz trgovanja z emisijami nameniti ETS sektorjem, in predvidela hitrejši začetek banke za industrijsko dekarbonizacijo, z že 30 milijardami do leta 2030. Sprejem usklajene zakonodaje je predviden že v prvi polovici leta 2027.
Kaj predlog sprememb ETS pomeni za Slovenijo?
Nič kaj veliko, z izjemo napovedane možnosti ukinitve dostopa do sredstev Modernizacijskega sklada, do katerega je bila Slovenija upravičena šele od leta 2024 naprej, zaradi višje razvitosti pa do teh sredstev ne bi bila več upravičena. Novo Ministrstvo za okolje in prostor je že sporočilo da “se bo Slovenija zavzemala za ohranitev upravičenosti do Sklada za modernizacijo”.
Trenutno ima Slovenija okoli 150 milijonov prilivov letno na račun ETS, za predvidene namene v novem predlogu ETS direktive pa že sedaj namenja več kot 50% sredstev sklada, saj je največ sredstev namenjenih razogljičenju prometa, razogljičenju gospodarstva in obnovljivim virom energije. V prihodnje je na račun nižjih ciljev razogljičenja prilivov v podnebni sklad lahko manj, vendar je večji izziv sredstva, ki so se že natekla v sklad, porabiti za namene, h katerim bodo lahko prispevala tudi podjetja v Sloveniji – kot je to že v primeru toplotnih črpalk, in deloma električnih vozil.
Prenova ETS predlaga tudi vključitev so- in sežigalnic v ETS postopoma od leta 2031 naprej, vendar bodo sežigalnice z namenom zagotavljanja toplote za daljinsko ogrevanje izvzete oz. bodo imele dodeljene 100% brezplačne kupone za emisije do nadaljnjega. Hkrati novi nameni za financiranje iz podnebnih skladov, predvidevajo tudi upravičenost naprav za zajem ogljika iz sežigalnic.
Kako se bodo predlogi sprememb Evropske komisije uveljavili, ostaja stvar pogajanj.
Z Akcijskim načrtom za elektrifikacijo (ANE) pa je Evropska komisija pokazala več ambicij, čeprav sam načrt ne prinaša zakonodajnih sprememb, temveč napoved novih predlogov in indikativne ciljne vrednosti, ki niso zavezujoče. Dobrodošlo pa je, da prinaša usmeritev preko cilja podvojiti rabo elektrike v končni rabi energije, saj je ta veliko bolj učinkovit, predvsem pa čistejši in varen način za pogon aktivnosti na dolgi rok. Ključno pa je, kako se bodo cilji in predlogi vključili v obstoječ ali nadgrajen zakonodajni okvir EU.
Sporočilo za javnost: spletna stran EK
Novi cilji EU in Slovenija
Na področju ciljev nova usmeritev načrta v podvojitev deleža električne energije v končni rabi energije do leta 2040 na ravni EU za Slovenijo ne pomeni velike spremembe.
NEPN (str. 343) je že opredelil doseganje teh ciljev po treh scenarijih:
Elektrifikacija kot razvojna priložnost: kaj Akcijski načrt EU prinaša Sloveniji
Evropska komisija je z Akcijskim načrtom za elektrifikacijo pokazala novo smer pri pospeševanju razogljičenja.
Akcijski načrt velik poudarek namenja prožnosti elektroenergetskega sistema. Električna vozila niso več obravnavana le kot porabniki energije. Z uporabo pametnega in dvosmernega polnjenja lahko postanejo tudi porazdeljeni hranilniki električne energije.
Analiza Komisije kaže, da bi lahko pametno polnjenje baterijskih električnih vozil in vehicle-to-grid (V2G) tehnologija prinesla koristi za elektroenergetski sistem, saj bi se lahko zmanjšale potrebe po nekaterih naložbah v proizvodne in omrežne zmogljivosti.
Komisija je za spodbuditev takih rešitev pripravila Usmeritev za regulativne peskovnike in žive laboratorije. Namen je omogočiti testiranje novih poslovnih modelov V2G v nadzorovanem okolju, še preden so v celoti prilagojeni vsi tržni in regulativni pogoji.
Za Slovenijo je posebej pomembno, da se pilotni projekti čim prej nadgradijo v redne tržne storitve. Za to bodo potrebna nova pravila glede merjenja, obračunavanja, dostopa do podatkov, odgovornosti agregatorjev in delitve prihodkov z uporabniki.
Davčne spodbude in socialni lizing kot podpora povpraševanju
Evropska komisija države članice spodbuja tudi k uporabi davčnih in drugih spodbujevalnih ukrepov, ki niso v neposredni pristojnosti EU. Med možnimi ukrepi so nižji davki ob registraciji električnih vozil, krajši amortizacijski roki, davčne olajšave za električna službena vozila, ugodnejša davčna obravnava baterij, sončnih sistemov in toplotnih črpalk, subvencije in posojila z nižjo obrestno mero in spodbude za nakup novih in rabljenih električnih vozil.
V prilogi k načrtu Komisija predlaga tudi smernice za uvedbo socialnega lizinga in podpornih shem za izdelke na področju elektrifikacije. Te bi lahko zajemale gospodinjske baterije, opremo za čisto energijo, sisteme ogrevanja in hlajenja ter baterijska električna vozila.
Države članice naj bi sredstva za takšne sheme vključile v Socialne podnebne načrte. Slovenija v že predloženem načrtu takšnih shem ni predvidela. Ker je bila uvedba sistema ETS2 – trgovanja z emisijami za stavbe in cestni promet, premaknjena v leto 2028, pa ostaja čas za spremembe in dopolnitve načrta.
Komisija države članice spodbuja, naj tovornjake brez emisij izvzamejo iz cestnin ali zanje uporabljajo znižane cestninske tarife v skladu z Direktivo o evrovinjeti. Slovenija ima na tem področju še neizkoriščene možnosti. Kot tranzitna država na evropskih prometnih koridorjih bi lahko z ustreznimi spodbudami in infrastrukturo hitreje razvila trg električnega težkega prometa.
Pomanjkanje kadrov lahko postane glavna ovira
Komisija opozarja, da elektrifikacije ne bo mogoče izvesti brez usposobljenih delavcev. Države članice zato spodbuja k obsežnejšemu poklicnemu izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju.
Posebej izpostavljena so znanja na področjih upravljanja in vzdrževanja strojev, kovinske in strojne industrije, elektrotehnike, avtomatizacije, montaže polnilnih sistemov, upravljanja baterij, integracije energetskih sistemov, digitalnega upravljanja in kibernetske varnosti.
Tudi v Sloveniji obstaja velik potencial za razvoj partnerstev med podjetji, tehničnimi šolami, fakultetami in centri za poklicno izobraževanje.
Če želite izvedeti, kaj napovedane spremembe pomenijo za vašo dejavnost, nas kontaktirajte!
