Ta zapis bo obravnaval razloge zakaj se podjetja lotevajo ocenjevanja svojih podnebnih vplivov (emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe) in vplivov podnebnih sprememb nanje ter v nadaljevanju podal nekaj koristnih napotkov, kje pridobiti potrebne informacije in kako se lotiti ocenjevanja vplivov.
Mnogo podjetij se loteva ocenjevanja podnebnih vplivov in vplivov podnebnih sprememb nanje (t.i. matrika dvojne pomembnosti, Double Materiality Matrix), in sicer ne glede na to, ali so so k temu zakonsko zavezana ali ne. Zakaj?
Razlogi za ocenjevanje vplivov
Dejstvo je, da je dobro poznati vplive, ki jih ima podjetje in vplive, ki predstavljajo tveganja za poslovanje že zaradi potrebe
- po eni strani povečati učinkovitost poslovanja (večina ukrepov za zmanjšanje emisij ima tudi na kratek rok za posledico manjšo rabo elektrike in goriv ter s tem večjo stroškovno učinkovitost podjetja) in
- na drugi strani zagotoviti dolgoročnost poslovanja (na katerega lahko pomembno vplivajo podnebna tveganja).
Poleg tega so podjetja, ki želijo pridobiti finančna sredstva, ocenjena na podlagi njihovih ciljev na področju zniževanja emisij in trajnosti poslovanja, saj so banke zavezane preveriti in zagotoviti, da financirajo projekte, ki so v skladu z EU taksonomijo – ta opredeljuje okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Na ta način lahko podjetje dostopa do financiranja z ugodnejšimi pogoji, nižjo obrestno mero, ter večjim zanimanjem vlagateljev.
Zanimivost
Zanimivo je na primer poročilo Banke Slovenije o trajnostnem delovanju iz maja 2025 (slika spodaj), ki kaže kako dobro so njihove naložbe v zasebni sektor usklajene z globalnimi podnebnimi cilji (znanstveno utemeljeni cilji, science based target (SBT)). Delež naložb v izdajatelje, ki so se zavezali k doseganju globalnih podnebnih ciljev, se je povečal s 26 % v letu 2018 na 68 % v letu 2024, kar pomeni da morajo podjetja imeti tudi kredibilen načrt za doseganje zmanjšanj emisij.
Prav tako raziskave kažejo, da so različni deležniki (zaposleni, stranke, lastniki, lokalna skupnosti, država, nadzorniki, in drugi) vse bolj zanimajo za dokaze o trajnostnem delovanju podjetij. Hkrati morajo biti ti dokazi preverljivi, saj je bila sprejeta direktiva o prepovedi zelenega zavajanja. Tako lahko ugled podjetja vpliva na poslovanje, zvestobo strank, s tem pa na prodajo in tržni delež ter dolgoročno sposobnost preživetja podjetja. V tujini so znani primeri bojkotov s strani potrošnikov, ki delujejo.
Pogosto pa so manjša podjetja k ocenjevanju in poročanju zavezana tudi zaradi zahtev dobaviteljev – ti so kot večja podjetja pogosto namreč zavezani h skrbnemu pregledu vzdolž vrednostne verige, oceni emisij obsega 3 in tranzicijskemu načrtu za zmanjšanje teh emisij. V povprečju so emisije obsega 3 kar 70% vseh emisij podjetij, to pa pomeni emisije povezanih podjetij, saj morajo podatke o ogljičnem odtisu proizvodov, ki jih uporabljajo, pridobiti od dobaviteljev.
Spodaj slika prikazuje pismo podjetja Bosch iz maja 2024, ki ga je poslalo nekemu slovenskemu podjetju in v katerem zahteva razkritje podnebnih učinkov in zavezo k znanstveno določenim ciljem (SBT).
Pričanja podjetij kažejo, da dobavitelji lahko zahtevajo tudi visoko ambicioznost pri doseganju podnebnih ciljev, npr. znanstveno utemeljene cilje na podobno visoki ravni (v skladu z metodologijo SBTi), kot jih imajo sami, kar lahko predstavlja velik izziv za manjša in srednje velika podjetja.
Tudi za večja podjetja so SBT lahko izziv, saj so pogosto cilji na kratek rok (do leta 2030) nedosegljivi oz. dosegljivi le za nakupom kuponov za ogljično izravnavo (carbon offsets). Ti predstavljajo odtekanje sredstev iz podjetij brez učinka na povečevanje učinkovitosti poslovanja in vprašljiv prispevek k dejanskemu zniževanju emisij.
2. Izračun ogljičnega odtisa – kje najti emisijske faktorje?
Ali ste vedeli, da Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) vsako leto objavlja emisijske faktorje za posamezno gorivo? Podatki so na voljo za preteklo leto – v letu 2025 so torej najnovejši podatki za leto 2024 dostopni na spletnih straneh vlade.
S podatki o porabi posameznega goriva (npr. bencin, diesel, zemeljski plin), lahko podjetje tako enostavno izračuna koliko ton emisij CO2 je imelo podjetje v preteklem letu iz naslova rabe goriv. To je pogosto tudi največji vir emisij, sploh za podjetja, ki nimajo procesnih emisij.
Pri izračunu ogljičnega odtisa za električno energijo in toploto pa se lahko uporabi povprečni nacionalni emisijski faktor v Sloveniji, ki je glede na majhnost Slovenije tudi edini smiseln emisijski faktor. Metodološka pojasnila so na voljo na spletni strani IJS CEU, podatki pa so na voljo šele konec leta za preteklo leto. Za izračun ogljičnega odtisa za leto 2024, ki mora bit narejena do marca 2025, je tako treba uporabiti zadnji razpoložljivi faktor – za leto 2023. Leta 2023 je emisijski faktor CO2 za elektriko za Slovenijo znašal 0,234 kg CO2/kWhe. Emisijski faktor CO2 za daljinsko toploto je bil leta 2023 0,318 kgCO2/kWh.
Še bolje pa je, če ima podjetje bodisi lastne vire za proizvodnjo elektrike in toplote, bodisi od dobaviteljev zahteva dobavo t. i. zelene elektrike – elektrike iz obnovljivih virov energije, pri čemer so emisije toplogrednih plinov pri rabi elektrike potem 0 (emisije pri proizvodnji, prevozu idr. se štejejo tam, kjer te nastanejo, v izogib dvojnega štetja).
Zanimivost
Ali ste vedeli, da je največji vir emisij toplogrednih plinov v Sloveniji promet?
Znotraj sektorja promet, pa dve tretjini izpustov povzročijo osebna motorna vozila, le tretjina pa tovorna vozila. Smo tudi prvi v EU po izdatkih, ki jih gospodinjstva porabijo za osebno mobilnost. Število avtomobilov, pa tudi moč in prostornina njihovih motorjev, v Sloveniji nenehno narašča, ob tem pa se vozimo vedno dlje, ter največkrat in vedno bolj sami v avtu (povprečna zasedenost osebnih avtomobilov se je zmanjšala z 1,65 v letu 2017 na 1,49 potnika v 2021, kar pomeni da je v 70 % poteh z avtomobilom v njem peljal le voznik).
Promet je tudi edini sektor v katerem emisije še naraščajo. V obdobju 1986-2022 so se izpusti TGP v prometu potrojili, najbolj v cestnem in letalskem prometu, medtem pa so se izpusti iz železniškega prometa v enakem obdobju skoraj prepolovili. V drugih sektorjih pa smo v zadnjih 30 letih uspeli pomembno zmanjšati emisije.
3. Ocena podnebnih tveganj – kje najti podatke?
Če je izračun ogljičnega odtisa dokaj enostavna matematična vaja, pa je ocena podnebnih tveganj nekaj povsem drugega. Najprej je treba ugotoviti, kaj so sploh vplivi podnebnih sprememb, ki jih lahko pričakujemo na določenem območju, in katera tveganja iz njih izhajajo – v pomoč je lahko npr. pristop, ki ga je razvil IPCC v zadnjem ocenjevalnem poročilu delovne skupine 2 za vplive podnebnih sprememb, prilagajanje in ranljivost (prikaz zgoraj).
V Sloveniji je ARSO pripravil oceno podnebnih sprememb do konca 21. stoletja in sicer za vrsto spremenljivk. Uporabno orodje za vpogled v pričakovane spremembe je Atlas podnebnih projekcij, pri tem pa je treba poznati nekaj osnovnih elementov:
- RCP so scenariji, ki jih je razvil IPCC v prejšnjem, petem ocenjevalnem poročilu in predstavljajo različne možne prihodnosti na podlagi koncentracij toplogrednih plinov, ki se uporabljajo za modeliranje in načrtovanje podnebnih vplivov v 21. stoletju. Vsak RCP je poimenovan po svoji vrednosti sevanja (v vatih na kvadratni meter) do 2100.
- V novem IPCC AR6 so novi scenariji podnebnih modelov (imenovani SSP2-4.5, SSP1-1.9 in SSP5-8.5), vendar so trenutno na voljo podatki za prejšnje RCPje.
- Pri ugotavljanju podnebnih vplivov za določeno lokacijo z uporabo Atlasa podnebnih projekcij na ARSO je zato pomembno vedeti, katere scenarije uporabiti:
- RCP2.6 je najbolj optimističen scenarij, katerega je Evropska komisija že nekaj let nazaj odsvetovala, saj je malo verjetno, da bomo omejili globalno segrevanje na 2°C.
- RCP4.5 je srednji scenarij, ki se največ uporablja, sploh za investicije z življenjsko dobo do leta 2050.
- Pri investicijah z daljšo življenjsko dobo ali načrtovanim obratovanjem tudi po sredini stoletja, pa se priporoča najmanj optimističen scenarij, RCP8.5, saj se tveganja že sedaj dogajajo v večji meri kot pričakovano.
Iz naraščanja temperature zraka, ki bo vedno bolj izrazito, sledijo posledice kot so suše, vročinski valovi in zmanjšana produktivnost ter povečana obolevnost in smrtnost pri ljudeh. Pri padavinah pa je zadeva še malo bolj zapletena.
Za izbran scenarij je potrebno poiskati zemljevid z ocenjenimi trendi in preveriti ali je trend na območju zanesljiv (celica nad območjem je označena s črno piko) in ter oceniti velikost trenda. Intenziteto ekstremnih padavin za izbrano obdobje v prihodnosti se izračuna tako, da se ustreznemu stanju za današnje obdobje prišteje dodatne spremembe.
Na ta način se lahko oceni fizična tveganja, ki izhajajo iz pričakovanih sprememb podnebja.
Za več informacij o teh metodah nas kontaktirajte!
Zanimivost
V pomoč so lahko tudi nevarnosti, ki jih je država ocenila kot ključne in so opredeljene na spletni strani ClimatADAPT v zavihku »Assessment« pod »General aspects of climate change impact and vulnerability assessment«.
Iz seznama zaznanih in pričakovanih nevarnosti izberete tiste, ki so posebej relevantne za vašo lokacijo. Potem pa je z uporabo različnih kvalitativnih in kvantitativnih metod identificirana tveganja mogoče tudi kvantificirati.
