Evropska komisija je na pobudo nove sestave Evropskega parlamenta o nujnosti poenostavitev standardov trajnostnega poročanja (t.i. omnibus) zaprosila EFRAG (European Financial Reporting Advisory Group), svoje svetovalno telo, za pripravo osnutkov poenostavljenih evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS). Ti osnutki so zdaj objavljeni, s čimer se je začelo odprto javno posvetovanje, ki bo trajalo do 29. septembra 2025. Vabljeni k oddaji mnenj!
Ključne spremembe, ki jih poenostavitev obsega so:
- manj obveznih točk poročanja,
- izločitev prostovoljnih točk poročanja in
- poenostavljena ocena dvojne pomembnosti.
Ob tem naj bi poenostavitve prinesle tudi jasnejši in natančnejši jezik trditev o trajnostnosti, izključitev podvajanj med splošnimi razkritji in posameznimi tematskimi standardi, izboljšano razumljivost ESRS standardov in njihovo povezljivost z globalnimi standardi.
Podrobneje o ESRS E1 - Podnebne spremembe
Tematski Standardi povezani s podnebnimi razkritji (ESRS E1) so pomembno poenostavljeni.
Obvezne točke poročanja so zmanjšane za več kot polovico (iz 197 na 92, vseh 15 prostovoljnih je izločenih), nekatere so prestavljene.
Načrt prehoda (transition plan) je zdaj bolje opredeljen (cilji na področju zniževanja emisij TGP, ukrepi in finančno načrtovanje, vloga upravljalskih teles in vključenost v strategijo ostajajo ključni elementi), pri tem pa je večja pozornost namenjena združljivosti strategije in poslovnega modela s cilji omejitve globalnega segrevanja na 1,5°C (kaj ta združljivost pomeni, pa se bo reševalo na nivoju direktive s strani Komisije).
Razkritja povezana s politikami so bila odstranjena v novem osnutku standardov, medtem pa razkritja glede ključnih ukrepov ločenih po vzvodu za dekarbonizacijo (spremembe v portfelju produktov ali storitev, uporaba novih tehnologij, ali vezano na vrednostno verigo) ostajajo (z izjemo povezanosti z EU taksonomijo, ki je sedaj vključena samo na enem mestu), so pa vključena obvezna poročanja o finančnih virih, ki podpirajo načrt prehoda, vključno z CapEx in/ali OpEx podatkih. Razkritja o ciljih so poenostavljena, ni več zahteve za poročanje ciljev o zmanjšanju emisij TGP do leta 2030, in do leta 2050, ter obvez o prenovi ciljev vsakih 5 let po letu 2030.
Manj zahtev glede poročanja je predvidenih za izračun emisij in rabe energije, ob tem pa so te zahteve vezane samo za zadeve pod finančnim upravljanjem. Samo v primerih kjer za obseg 1 in 2 emisije ne bi bile ustrezno predstavljene za vse premoženje v upravljanju, je nujno tudi poročanje o emisijah, ki so vključene v operativno upravljanje. To lahko dodatno oteži izvajanje poročanja, saj ni jasno kdaj je to dodatno razkritje potrebno.
Zahteva po izvedbi ocene podnebnih tveganj ostaja, vključno s podporo analize scenarijev, pri tem pa je zdaj zahtevano razkritje prostorske ločljivosti za analizo podnebnih fizičnih tveganj (npr. nacionalna, regionalna, na območje natančna). Analiza odpornosti pa naj bi morala vključevati tudi kako trenutni in prihodnji ukrepi blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje vplivajo na odpornost glede podnebnih tveganj.
Določeno je, da bi za izračun emisij obsega 3 zdaj morali uporabiti GHG protokol, za financirane emisije pa PCAF pristop. Za finančne institucije pa je zdaj predlagano, da razkrijejo absolutne cilje zniževanja emisij, tudi če imajo sprejete samo cilje vezane na intenzivnost. Morda za institucije kot so banke, zavarovalnice in upravljalce premoženja to še vedno predstavlja izziv za poročanje. Ob tem pa je umaknjen termin net-zero, tako da je prepuščeno poročevalcem da opredelijo, kako so cilji podnebne nevtralnosti določeni (do kakšne mere vključujejo podnebne kredite iz projektov ogljične izravnave; prej je bilo določeno da net zero cilj pomeni zmanjšanje emisij za 90-95% iz obratovanja in vrednostne verige, pred vključitvijo podnebnih kreditov za zmanjšanje preostanka).
Zdi se da so poenostavitve včasih šle predaleč v smer ukinitve poročevalskih točk, kar bo zmanjšalo primerljivost in uporabnost poročanih informacij. Zdaj je čas za preučitev sprememb in predlaganje popravkov, saj bo EFRAG preučil prejete predloge in podal končno odločitev Evropski komisiji do 30. novembra. Potem bo EK prenovljene standarde sprejela kot delegiran akt v najkrajšem času, saj morajo do sprejema novih obstoječi zavezanci k poročanju iz prvega vala poročati po standardih iz leta 2023.
Hkrati je Evropska komisija sprejela tudi priporočilo za nov prostovoljni standard za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP oz. SMEs – small and medium enterprises). Prostovoljni standard za SMEs (VSME) je bil pripravljen za SMEs z manj kot 250 zaposlenih, zdaj pa se predlaga omejitev obveznega poročanja po ESRS standardih samo za podjetja z več kot 1000 zaposlenih – v kolikor bo to sprejeto bo za vse ostale veljal prostovoljni standard.
Manjša podjetja, ki niso zavezana k poročanju po Direktivi CSRD, se namreč soočajo z zahtevami po trajnostnih podatkih s strani večjih podjetij in finančnih institucij. Zato je ključno, da razpolagajo s podatkih ter da hkrati vedo, katere podatke iz vrednostne verige lahko večja podjetja zahtevajo od manjših. Na ta način imajo podlago tudi za dostop do financiranja z zagotavljanjem ESG informacij bankam in vlagateljem, ter lažje prepoznajo in upravljajo z lastnimi trajnostnimi izzivi. Komisija bo sprejela VSME kot delegiran akt po sprejemu vseh sprememb v okviru omnibusa.
Ta standard je posebej pomemben v luči tega, da Slovenski podjetniški sklad napoveduje vavčer za spodbujanje priprave ESG poročil za MSP (iz sredstev podnebnega sklada) in sicer že septembra 2025! Bodite pripravljeni na finančna sredstva in preučite VSME!
