Najpomembnejši izziv našega časa?
V tem zapisu so na kratko pojasnjene osnove – zakaj so podnebne spremembe ključen izziv našega časa, kaj se dogaja in zakaj je to pomembno, pa tudi kolikšen je znanstveni konsenz in kako nezadosten je političen odziv.
- Stabilno podnebje – predpogoj za razvoj civilizacije
- Vpliv TGP na spremembe podnebja – prvi zapisi in opozorila
- Strinjanje znanstvenikov in opozorila o varnih ravneh – kje smo sedaj
- Politični odziv, nezadostno ukrepanje in tveganja: ocene WEF in drugih
Marsikdo bo rekel, da obstajajo večji problemi – plastika, onesnaževanje, AI ali celo trans ljudje, ki rušijo binarnost spolov in jemljejo pravice ženskam (več o tem morda kdaj drugič). Ta zapis je namenjen predstavitvi, zakaj so lahko prav podnebne spremembe smatrane za najpomembnejši izziv našega časa.
- Stabilno podnebje – predpogoj za razvoj civilizacije
Podnebje se je skozi zgodovino zemlje pomembno spreminjalo. Bile so ledene dobe in obdobja otoplitve, vendar je človeška civilizacija, kot jo poznamo, nastala v zadnjih 10 tisoč letih prav zaradi obdobja relativno stabilnega podnebja (zadnja ledena doba se je končala pred 10 tisoč leti, kot kaže slika spodaj).
To je omogočilo kmetijstvo – poljedelstvo, mesta in izmenjavo dobrin, s tem pa globalno gospodarstvo. Slika spodaj prikazuje to obdobje stabilnosti za zadnjih 100 tisoč let, ki označuje tudi obdobja v katerih je človeštvo prešlo od nabiralniško-lovske družbe v družbo, temelječo na kmetijstvu. S tem pa je bil omogočen razvoj in napredek naše civilizacije.
- Vpliv toplogrednih plinov (TGP) na spremembe podnebja – prvi zapisi in opozorila
Spremembe podnebja tako niso nič nenavadnega. Nenavadno in nevarno pa je hitrost sprememb, ki smo jih povzročili ljudje po začetku industrijske revolucije (okvirno po 1850).
Zanimivost
Zanimivo je, da je bila ženska amaterska znanstvenica Eunice Newton Foote tista, ki je prva fizikalne procese segrevanja zaradi koncentracij ogljikovega dioksida odkrila in opisala – že leta 1856.
Prvi zapisi in opozorila o učinku, ki ga bo raba premoga imela na sestavo ozračja so bili proti koncu 19. stoletja tudi že javno objavljeni v več časopisih po svetu.
James Edward Hansen, ameriški klimatolog, ki je bil od leta 1981-2013 tudi direktor Nasinega inštituta za raziskave vesolja, je dokazal na primeru Venere, da je sestava atmosfere tista, ki dela planet vroč (saj je sicer po oddaljenosti od Sonca za Merkurjem). Temperatura ozračja pri tleh je na Veneri blizu 500 stopinj Celzija, in lahko je pobegli učinek podnebnih sprememb bil tisti, ki je planet spremenil v vročo kroglo.
Hansen je ocenil, da je 350 delcev na milijon (parts per million, ppm) tista koncentracija toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO₂) tista, ki je še vzdržna za življenje na zemlji. Ravni CO₂ v ozračju so bile tisoče let pred industrializacijo relativno stabilne pri okoli 280 ppm. 350 ppm velja za »varno« raven, zato tudi obstajajo organizacije kot je 350.org – organizacija, ki jo je ustanovil znan aktivist Bill McKibben.
Konec maja 2025 so koncentracije CO₂ v atmosferi dosegle približno 430,51 delcev na milijon (ppm), kar je mesečno povprečje izmerjeno v observatoriju Mauna Loa na Havajih. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s predindustrijskimi ravnmi, dvig za več kot 50 %.
Trenutne ravni so najvišje v vsaj 800.000 letih, kot je ugotovljeno na podlagi zapisov zraka ujetih v ledu. To je pomembno, ker so se v preteklosti ravni CO₂ v zraku vedno gibale v povezavi s temperaturo zraka.
Zanimivost
Ta dvig CO2 koncentracije je bil opisan v publikaciji znanega klimatologa Manna leta 1999 in kasneje poimenovan »graf hokejske palice« – tako poimenovan zaradi strmega naraščanja temperature konec 20. stoletja, glede na trend zadnjih 2000 let. Ta znanstvenik je bil na udaru zaradi ugotovitev, ki so bile kasneje večkrat potrjene s strani drugih znanstvenikov.
Ti napadi so povzročili kar skoraj 15 odstotnih točk padca v deležu prebivalcev ZDA, ki sprejemajo znanstveni konsenz o podnebnih spremembah v obdobju 2008-10. Leta 2023 se je delež teh spet dvignil na 72 odstotkov.
Gibanja so v zadnjem času le še bolj izrazita. Povprečna temperatura zraka je v obdobju 1961–2011 naraščala s trendom okrog 0,33 °C/desetletje. Ta trend pa se pospešuje in v prihodnosti lahko pričakujemo še višje dvige in večjo spremenljivost podnebja. V Sloveniji se je ozračje od leta 1961 segrelo za skoraj 2 °C; temperaturni dvig med drugo polovico 19. stoletja in trenutnim stanjem ARSO ocenjuje na 2,5 °C. Po srednjem scenariju (RCP4,5) globalnih izpustov toplogrednih plinov lahko pričakujemo nadaljnje ogrevanje za vsaj dodatni 2 stopinji Celzija na letni ravni.
3. Strinjanje znanstvenikov in opozorila o varnih ravneh – kje smo sedaj
Leta 1989 je začel z delom Medvladni forum za podnebne spremembe (Intergovernmental Panel on Climate Change, IPCC) – neprofitno in nepolitično združenje več tisoč znanstvenikov, ki vsakih nekaj let pregleda, oceni in vrednoti najnovejšo znanstveno literaturo s področja podnebnih sprememb in izsledke objavlja v različnih poročilih.
Ocenjevalna poročila (assessment reports, AR) IPCC pripravi približno vsakih šest let, in v zadnjem, AR6 poročilu objavljenem v več delih od leta 2021-2023, ugotavlja, da ni nobenega dvoma, da je človeški vpliv povzročil segrevanje in podnebne spremembe brez primere. S skorajšnjo gotovostjo (99-100%) ugotavlja da je vpliv tudi na druge sisteme.
Zanimivost
Pregledi znanstvene literature so en način za merjenje znanstvenega soglasja. Na primer, pregled znanstvenih člankov prvih 7 mesecev leta 2019 je pokazal, da je vseh 11,602 pregledanih znanstvenih člankov navajalo konsenz o podnebnih spremembah. Študija iz leta 2015 pa je pokazala, da 2 % člankov, ki zanikajo podnebne spremembe povzročene s strani človeka, vsebuje modelske napake, navaja napačne zaključke, ipd.
V kolikor se torej pojavi zapis, video ali mnenje na spletu, ki zanika vpliv človeka, obstoj podnebnih sprememb ali mehanizme delovanja, je razlog vedno v tem, da človek, ki to trdi nima znanstvenih referenc s tega področja. Tudi v Sloveniji se pojavljajo znanstveniki, ponavadi že upokojeni profesorji s kakšnega sorodnega področja, ki navajajo napačne zaključke v pismih bralcev ali na kakšnih dogodkih. Vsake toliko se komu da tudi ovreči njihove trditve – npr. Žiga Malek se je odzval na zapis Tomaža Ogrina na omrežju X.
4. Politični odziv, nezadostno ukrepanje in tveganja: ocene WEF in drugih
Na podlagi priporočil IPCC je bila leta 1992 na svetovnem vrhu o okolju in razvoju v Riu de Janeiru podpisana Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (United Nations Framework Convention on Climate Change, UNFCCC). Ta je opredelila spreminjanje podnebja, kot tisto, ki ga neposredno ali posredno povzroča človek s svojimi dejavnostmi.
Kot okvirni konvenciji naj bi za njeno polno delovanje bili sprejeti protokoli, vendar se po Kjotskem protokolu, zaradi spreminjajočih se političnih razmer te pravne obveze niso nadaljevale. Kompromisni predlog Ameriškega predsednika Obame je bil Pariški sporazum, ki zaradi prostovoljne narave zavez držav (t.i. nacionalno določenih prispevkov, nationally determined contributions (NDC)) ne predstavlja pravno obvezujoč dokument. V nasprotnem primeru sporazuma sicer ZDA ne bi mogle sprejeti v senatu (ki je večino časa v rokah republikancev).
Rezultati tega so vsako leto ocenjeni v poročilu UNEP o vrzeli pri emisijah (Emissions gap report). Zadnje poročilo iz leta 2024 ocenjuje, da je svet na poti segrevanja za 2.6-3.1°C, kar pomeni da bodo deli sveta postali za življenje neprimerni, drugje pa bodo naravne nesreče postale neobvladljive, saj se na mnoge vplive pri segrevanju nad 1,5 stopinje človeštvo ne more prilagoditi.
Ampak kako oceniti, ali je v primerjavi z ostalimi izzivi človeštva ta izziv podnebnih sprememb res med najpomembnejšimi?
Različna združenja ponujajo odgovore na to. Center za odpornost pri Univerzi v Stockholmu se je lotil ocenjevanja planetarnih meja. Prvič so bile ocenjene v letu 2009 s strani 28 globalno prepoznanih znanstvenikov, kasneje pa še v letih 2015 in 2023. Kot lahko vidimo na slikah zgoraj, so podnebne spremembe uvrščene med tiste meje, ki so bile v vseh letih ocenjene kot presežene, hkrati z biološko raznovrstnostjo in spremembami v biokemijskih procesih, ki so povezane tako s podnebnimi spremembami kot s biodiverziteto, saj nitrati in fosforji spreminjajo sestavo ozračja in ravnotežje hranil za žive organizme.
Podobne vaje so se lotili v WEF – že dve desetletji pripravljajo poročilo o globalnih tveganjih, v katerem združijo uvide več kot 900 strokovnjakov iz akademskih krogov, podjetij, vlade, mednarodnih organizacij in civilne družbe. V poročilu za leto 2025 ugotavljajo da se optimizem zmanjšuje, vsa dolgoročna tveganja pa so povezana z okoljem – ekstremni vremenski pojavi pa se pojavijo tudi na vrhu kratkoročnih tveganj. Ti so seveda posledica podnebnih sprememb.
Nazadnje pa bi lahko vprašali tudi ljudi. Čeprav razumevanje in dojemanje javnosti o tem vprašanju fluktuira, ostaja zavedanje visoko.
Kot kaže zadnja raziskava Eurobarometer, podnebne spremembe še vedno smatra kot najpomembnejši problem sveta največ prebivalcev sedmih najbolj razvitih držav: Belgije, Danske, Nemčije, Irske, Malte, Nizozemske, Avstrije, Finske in Švedske.
Kar je posebej zanimivo, je da je tudi na globalni ravni podpora za podnebne ukrepe s strani vlad visoka – 89% ljudi je prepričanih, da bi njihove vlade morale narediti več, kot kaže slika zgoraj. Hkrati pa obstaja vrzel med tem, kako prebivalci ocenjujejo pripravljenost drugih ljudi da bi prispevali 1% prihodkov za podnebne ukrepe – na globalni ravni jih je 69% pripravljenih prispevati toliko, manj ljudi pa misli da so tudi drugi pripravljeni prispevati, kar znese skoraj 30 odstotnih točk razlike. Globalna pripravljenost ukrepati je torej v nasprotju s pesimizmom glede tega, ali so tudi drugi pripravljeni ukrepati, kar je lahko posledica dejstev, da mediji pretirano poudarjajo vidike manjšine podnebnih zanikovalcev in vpliva kampanj interesnih skupin.
Nadaljnje branje:
- Slovensko meteorološko društvo – pod zavihkom Vsebine so se lotili tudi prevodov in pojasnjevanja glavnih zmot
- ARSO – Podnebne spremembe; trendi iz preteklosti in podnebne projekcije
